Hodm do bloka – okus mrzlega zraka,
ura tri je zjutri – slišm odmev svojga koraka.
Vrhnika je prazna – uzuni duše ni nobene,
edino, kar spominja na življenje – utrip luči rumene.
Od semaforja – pa še to me žiucera,
brt, vračam se od baze – kjer družba se zbera.
Kjer govorijo se trače – kjer oblačajo se bakle,
ni druzga mesta na Vrhniki – kamor loh bi dal se.
Use se najde – odtrgana rizla/filtri čikou,
ostanki flaš od petka – kondomi potrebnih tipou.
Popisane stene plus smrdeči koti,
kjer mogu si odtočt – ker zadrževou si komi in
usak, k biu je tuki – v naši mali rupi,
pravjo, da so hijene – hijenam ne zaupi,
useen držimo skupi – če je treba, bežimo v grupi,
usak po svoje sanja in čaka boljši jutri.
In k se pelem čez mesto – gledam levo, desno,
bejbi, prosm, z mano bod.
Da ne pozabmo, iz kje smo – mislm resno,
ker hočem, da si z mano skos.
Pisu zgodbe bom o kraju – k raju,
podobn ni – nam reku, da je podn glih – ustraju bom.
Doživeu lepih stvari miljon – ob svojem času
in še jih bom, ker mam nasmeh na obrazu.
Rispekt ti kazu – ker te spoštujem,
čeprou hočjo vn iz tebe it, jih razumem.
Bod odskočna deska – pust jih, da zletijo,
talentov je ogromn in vem, da to si želijo.
Daš inspiracijo, k sm na tleh – me dvigaš,
v men živiš, v teb živim – z mano še dihaš.
S tabo še diham – v srcu nosm te,
pustim v teb ga – skos sm kle/prosm te/hočm še.
Pokrit mam hrbet – znaš ponudt mi ramo,
pazš, da ne ustavm se – še rabm zravn te – in si z mano.
1 gre za 3 črke vrh – že 6 let, mi 0 ne ostane, k da to delam že spet.
