Včasih malo se zamislim, kar tako, ko pride ven,
kaj se meni to dogaja, kaj zgodilo se bo še.
Vse približno sem zavozil, sam eno stvar še ne,
ko se malo ga napijem, meni čudovito je.
Me direktor zajebava, da poslal bi ga v raj,
moja žena je že znana malo angel, malo zmaj.
Pa pobegnem v gostilno, tam z gasilci se dobim,
vsi problemi zagorijo, jaz pa s cvičkom jih gasim.
Oj, kozarček moj, bodi tu z menoj,
stoj mi noč in dan ob strani, vsega hudega me brani.
Oj, kozarček moj, bodi tu z menoj,
ti boš vedno varuh moj.
Te težave, moje grehe, kdo bi nosil vas povsod?
Po besedah moje ženke jaz lahko bi bil gospod,
a se vedno mi zalomi, vedno pride nekaj vmes
in po glavi me udari kakor strela iz nebes.
Ne pomaga mi Marija, niti Kristus, niti Bog,
govorijo že sosedje da zabit sem kakor drot.
Pa pobegnem v gostilno in z gasilci se dobim,
samo tam težave svoje z dobrim cvičkom pogasim.
