Čist za vsak poklic je kak vic

Izvajalec: Klobasekov Pepi
Avtor besedila: ***
Avtor glasbe: ***

Čist za vsak poklic leh nardiš kak vic,
ker ljudje smo tak, da ga biksa vsak.
Čist za vsak poklic leh nardiš kak vic,
to učil me je že stric.

Vsak mesar ma zmerij gnar ker vago ma, da laže,
meso da gor, ga vzame dol, še prej ko prav pokaže.
Bit šofer ne more, vsak to tježek je poklic,
zraven vuojžje zmeri kaj obdelat morš na zic.

Je mizar svoj gospodar, obla vse od kraja,
je Rudl oblu češplo, je kmal mel ringaraja.
Vodovodar je poklic, mal del pr vsaki bajt,
vsaka rada prime ror, mu hitr mine cajt.

Vinogradnik al pa pek, to so tut patroni
več ko pol da vode zram, zaslužjo ko baroni.
Muzikant je veseljak, je nasmejanih lic,
pr pjač se morš nazaj držat zarad jeter in ledvic.

Šnajder, tam me zmeri del, vsak kdaj kaj raztrga,
mu babe same ‘stit nje mir, ga zmerej v hlačih trga.
Advokat je brihten vsak, ker v šol se je treba gult,
de zna pol v živlej ludem ja čim več gnar ‘spult.

Pa zidarje mamo tut, čik ma v rok pa kelo,
pa se dere:”Pijt prnes.”, če ne, ne bom več delo.
Je logar prjatu moj, on dela ves zagret,
je štemplau Micko, Pepco, Francko, vse sva šla podret.

Dohter bit je tudi fajn ponoč, ko je dežur’n,
ziher spi kdaj sestra zram, de je bolj sigur’n.
O pilotu sn študiru, kak je to poklic,
če eroplan u luft mu crkne, to pa ni več vic.

Je električar nabrit, za hec sn drot potegnu,
je Neloš hitr vklopu tok, kmal bi bil se stegnu.
No politik je pač tak, desn al pa lev,
ahtat moraš, kua gov’riš, če ne si hit’ brez črev.

Policaja murš se bat, nikdar v jiga dihat,
čim zavoha alkohol, že uči te pihat.
Poštar, to je vlud’n člouk, ga rad ma ženski spol,
babe sam ‘stit doma, pač varen ni nikol.

Totngrobar, ta je loj, sploh se ne sekira,
kir je mrtu, kir je živ, sam da pokasira.
Najboljš pa je bit kr kmet, maš par bikov, krav,
par prašičev, pa mal vina, pa s’ na živcih zdrav.

Kelnarca je zvezda zdaj, sploh če je za družbo,
če se ‘sti pr’jet za rit, pr šank’ ma zmeri družbo.
Malar je tut tak poklic, da nuca se pr bajt’,
je mojo držal že za penzl, sn pršu zadn cajt.

Moj prjatu je gasilc, šprica vse od kraja,
je enkrat nesl mu predauč, ohcet bla je maja.
Župnika sn skuor pozabu, dušni je pastir,
če premal pr ofru daš, je jezn, k’ hudir.

Kaj pa najstarejša obrt, tu so razne šole,
zdelat pa jo z mehkim pimpekom nihče ne more.
Še velik’ poklicov mam, vse mam tule v glav,
sam zdajle murem na sekret, če se ‘m v hlače fs,
sam zdajle murem na sekret, če se ‘m v hlač –
hit mi prim’ harmonike, jou!

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.