Že prvi hip sem vedel, da me bo bolelo,
ko nekaj počilo je v zraku in me zadelo.
Ne zmedem se pogosto, imam že svoja leta,
takrat pa sem začutil, da se jezik mi zapleta.
Treščila je na obalo kakor strela
in smo ostali brez moči,
se je poznalo, da je živela
v soju mavričnih luči.
Mehka kolena, naenkrat siti
debat o športu in muziki
in brez pomena je govoriti
o temi nočnih fantazij.
Pod njenimi pogledi smo padali brez boja,
od Ankarana do Pirana ni bilo heroja.
Plesala skozi naše misli je kot balerina
in tiskala sledi strasti v srca iz plastelina.
Treščila je na obalo kakor strela
in smo ostali brez moči,
se je poznalo, da je imela
za sabo pravljične noči.
Mehka kolena, naenkrat siti
debat o športu in muziki
in brez pomena je govoriti
o temi nočnih fantazij.
Na, na, na, na, na …
Se še vedno kdaj zabliska,
tako, v klapi, ko nam refošk nakaže pot
in vsi junaki v isti sapi
smo polni norih anekdot.
Bila je bajna, bila je sijajna,
bila je z drugega sveta,
tako drugačna, tako privlačna,
da se povedati ne da.