Spet mi praviš, da sem kot vreme,
kakšen bom, da nikoli ne veš.
Spet odpiraš stare dileme,
naj ostaneš ali naj greš.
In sprašuješ, kdo sem v resnici,
me rotiš, naj povem po pravici, po pravici.
Jaz sem smeh in sem jok, sem tišina in zvok, sem kot ti,
le da sem večni otrok, ki riše svoje poti.
Jaz sem ogenj in led, sem grenivka in med, sem kot ti,
zakaj ustavljaš moj svet, ki se hitreje vrti, se vrti.
Zopet vlečeš napačne poteze,
tvoje solze padajo v mrak.
Ko kričiš, da vse je brezveze,
jaz ne vidim svojih napak.
Ne sprašuj me, kdo sem v resnici,
res želiš, da povem po pravici, po pravici?
Jaz sem smeh in sem jok, sem tišina in zvok, sem kot ti,
le da sem večni otrok, ki riše svoje poti.
Jaz sem ogenj in led, sem grenivka in med, sem kot ti,
zakaj ustavljaš moj svet, ki se hitreje vrti, se vrti.
Sonce in luna sta me poljubila,
ti me boš težko spremenila.
Jaz sem smeh in sem jok, sem tišina in zvok,
daj, končno spoznaj, da sem večni otrok.
Jaz sem ogenj in led, sem grenivka in med, sem kot ti,
zakaj ustavljaš moj svet, ki se hitreje vrti, vrti, vrti.
Jaz sem smeh in sem jok, sem tišina in zvok, sem kot ti,
le da sem večni otrok, ki riše svoje poti.
Jaz sem dan in sem noč, jaz sem hladen in vroč, sem kot ti,
zberi že enkrat to moč, naj se ti svet zavrti, zavrti.
