Tam v dolini zelenega zlata,
po stezah mladosti raste trava.
Le šopek suhih rož je, kar imava,
od ljubezni cvetočega polja.
Bolj nesrečna morda bi res bila,
ko bi šla z menoj v velika mesta.
Tako pa jutri drugemu nevesta
boš v dolini zelenega zlata.
Fantje vsi bodo vriskali “jupajdi, jupajda”,
jaz pa sam peti več ne znam “jupajdi jupajda”.
Jupajdi, jupajdijada,
jupajdi, jupajda…
Tja v dolino zelenega zlata,
se bom vrnil, dobro vem, čez leta.
Že zdaj se včasih sreča v dvom prepleta,
kdo ve, če ni vsa pot zaman bila.
Še je čas, da nazdraviva midva,
iz mladosti neizpete čaše.
Zavriskalo srce bo spet po naše,
tam v dolini zelenega zlata.
Z vami pel stari bom napev “jupajdi, jupajda”,
od srca, ker bom spet doma “jupajdi jupajda”.