Zame ni greh,
pogled na to telo mi pogreje kri.
Zame ni greh,
ko izziva me v ritmu sonca do noči.
Ko pa pade noč,
pogleda me v oči in mi prizna:
“Fant, ne bo šlo brez denarja,
saj jutri bom …”
Pozabljena,
pozabljena od vseh ljudi in od Boga.
Pozabljena,
pozabljena od vseh ljudi in od Boga.
Zanjo ni greh,
ko vsak dan drugemu deli zaklad.
Zanjo ni greh,
govori si: “Človek je le enkrat mlad.”
Ko pa jutro jo zbudi,
srce njeno jo slepi,
da ni sama,
čisto sama v postelji.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
