Bil je pravi čas za pot domov
in jaz počutil sem se kakor nov,
vrteli zgodbe smo iz starih dni,
ko je po žilah tekla nora kri.
Bil je pravi čas za pot domov,
ker zmanjkala je snov za šov,
vse v redu bi končalo se,
če na zabavi ne bi srečal te.
Bila ljubezen si iz šolskih dni,
ogenj star v tebi še gori
in ko ob kavi zdaj smejiva se,
jezi me malo in hudo mi je.
Srečna si in jaz ga ne poznam,
zdaj me prosiš, da nasvet ti dam,
a jaz sem še od tebe bolan.
Jaz sem še od tebe bolan
in pomagat’ več si ne znam,
jaz sem še od tebe bolan,
dolg je moj dan.
Zdaj je pravi čas za pot domov,
na staro rano si mi dala sol,
nisem vedel, da te ne boli,
ker vsa ta leta me ob tebi ni.
Mirno si čakala novi vlak,
hitri vlak, da ne bi padel mrak.
Nisem prosil, ker sem pač tak.
Jaz sem še od tebe bolan
in pomagat’ več si ne znam,
jaz sem še od tebe bolan,
dolg je moj dan.
Noč je, sredi ceste sam stojim,
malo jokam, malo se smejim,
čakam taksi in potegnem dim,
še en dim, da ne znorim.
Zdaj še avto moj me nima rad
in ne gre naprej, ker ni več mlad,
daleč je za naju pomlad.
