Smo vozli se po celem sveti,
bli smo gor in dol,
bli smo levo, bli smo desno,
bli smo naokol.
Vsepovsod je lušno blo,
ja, res lepo in prav,
al smo vedno radi šli domov.
Srečali na svojih špilih puno smo ljudi,
niti lačni, niti žejni nikdar nismo bli.
Al ta pravi žmah ma hrana samo tu pri nas,
zapojmo našim kuharcam na čast.
Prjatli, dvignimo polno kupico,
kdor nazdravi z nami, večno naj živi,
vse do dna jo izpijemo,
res najlepše je pri nas v Sloveniji.
Ja, ja, ja, prjatli, dvignimo polno kupico,
kdor nazdravi z nami, večno naj živi,
vse do dna jo izpijemo,
res najlepše je pri nas v Sloveniji.
Pojemo kak vuni čejo, tuje pesmice,
irske, španske in angleške, samo naših ne.
Ko pa spomnijo ponoči, žgemo ga domu,
čuje se slovenski: »Juhuhu!«
Tu pa tam pojamramo, kak težko je živet,
saj po sveti se potepamo že petnajst let.
Vsepovsod povemo, smo doma v Sloveniji,
tam, kjer največ veselih je ljudi.
