Kdaj v ljubezni se ustavi čas,
brez izraza kot tvoj obraz?
Kdaj se je izgubila sled,
ki vodila je v obljubljen svet?
Severna tišina poje,
rime zmrznjene v dvoje.
Z roko v roki vsak po svoje,
sive misli brez presoje.
Kot stopinje na tanek led
gredo dnevi že spet in spet.
Kdo napisal bo zadnji spev,
ki še v mrazu ne bo izzvenel?
Severna tišina poje,
rime zmrznjene v dvoje.
Z roko v roki vsak po svoje,
sive misli brez presoje.
Severna, a znotraj gorka vsa,
nevidna, a od Boga razgaljena.
Severna sivina zmrznjena tišina,
ki z rimo se ne rima.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.