Spet meu sm slab dan, zadnje čase je vedno tko,
sm če u srcu bom močan, bo use mimo šlo.
Nekateri ne vejo, usaka beseda boli,
črn oblak je nad mano in pousod mi sledi.
Neprespane noči, usakdanje skrbi,
nism loču nočnih mor, od realnosti.
Meu sm težka obdobja biu sm jezn na ceu svet,
a useen nesreče drugim si ne morm želet.
Vem da use se pozab in začutš le osnutke
in če nesreča te zagrab pozabš lepe trenutke.
Usi ljudje smo isti sm drgač uzgojeni,
eni crkljani že ceu life drugi od rojstva tepeni.
Usi smo željni ljubezni in lepih besed,
nesrečo skrivamo za obrazm, da ne vid je ceu svet.
Dnevi hitr minijo, k dan u noč se obrne,
a zapravljena prložnost se nikol več ne vrne.
In povratka ni, kr naenkrat sanjat je greh,
nevoščljivost k veselje vidjo u tvojih očeh.
Biu na tleh, kr srečo iskou sm u napačnih ljudeh,
ampak zdej sm kul, kr zamenou souze sm za smeh.
Gremo gor do neba, se ustaut ns več ne da
use kar hočm je da nebi blo tko težko a,
se ne dam ne predam in dobr vem samo,
usak moj dan samo še bolši bo.
Mama učer je jokala, dans se mi je nasmejala,
pokazala da use ni črno in nove upe dala.
Svet se lepši zdi, drgače gledam na ljudi,
lepšga ni k če po deževni noči sonce te zbudi.
Odmislm use skrbi in u nebo pogledam,
da sm enkrat se živi, že od nekdaj se zavedam.
A je težko sledit usm problemom kr sm ena sm oseba,
a use to zgine z nasmejanim pogledom.
Gremo usi, preveč je useh skrbi.
Da bi me spravl na tla, lahko ukradš mi use,
a nemorš ukrst mi srca, kr sm ono dobr ve.
Da vedno vase sm vrjeu u usak svoj korak,
čs prehitr leti da dneve metou bi u smetjak.
Učasih je že smešno vedno znova se preperat,
za nevažne stvari se sploh sekerat in ozerat.
Med ljubeznijo in sovraštvom je tanka črta,
iz sovraštva v ljubezn vrata vedno so odprta.
Biu na tleh kr hodu sm po napačnih poteh,
ampak zdej sm kul, kr zamenou souze sm za smeh.
