Ko jih je bilo tvojih šestnajst let,
čakal sem pomlad, ko utrgam cvet.
Gledal sem nebo, le en sončen dan,
videl sem obraz vedno nasmejan.
Upal sem, da boš nekoč
vse, kar si želela si.
Upala sva nevedoč,
kaj vse se lahko zgodi.
Modre oči so našle pot med naju dva.
Modre oči so krive, da je konec vsega.
Izgubljeno je, kar si sanjala z menoj,
vzdihovala boš z modrimi očmi nocoj.
Ko jih je bilo tvojih dvajset let,
zdelo se je, kot da najin je svet.
V njem za naju dva ena sama pot,
sreča taka je polna čudnih zmot.
Prav takrat, ko najmanj veš,
druga strast se prebudi.
Mimo prejšnje sreče greš,
vse tedaj se spremeni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
