Skozi noč v predmestju lunin soj spomina
čez rob neba polzi tišina,
veter je potihnil, v zraku vonj jeseni,
slišim zvok korakov, niso njeni.
Kakor pesem srca, skrita v žalostne note,
ostajam nemočen v objemu samote.
Nostalgico ritmo
pada spet na staro rano,
nostalgico ritmo
za ljubezen izdano.
Moja pot brez nje je kot večno iskanje,
še vedno ujet sem v izgubljene sanje.
Nostalgičen ritem iz strun se utrne,
a tistih trenutkov ta pesem ne vrne.
Nostalgico ritmo
pada spet na staro rano,
nostalgico ritmo
za ljubezen izdano.
Nostalgico ritmo,
tiho, čutno in skesano,
nostalgico ritmo
za zgodbo končano.
Nostalgico kot da je tu, še vedno z mano, nostalgico.
Nostalgico ritmo
pada spet na staro rano,
nostalgico ritmo
za ljubezen izdano.
Nostalgico ritmo
tu v meni neprestano,
nostalgico ritmo,
končano je, a še je z mano.
