Na krilih hrepenenja v nebo letim.
Ko avantur življenja si včasih zaželim.
Zapuščam sivi svet vsakdanjosti,
v sinjinah je moj dom breztežnosti.
In kot v predihu sanj meja ni več,
leteti mi je všeč.
Kakor drobna ptica, srce spomladi poleti.
Radostnega lica, verjamem, da mladost lovi.
Na krilih hrepenenja, predajam se.
Uživanju letenja, vse neresnično je.
Sproščeno diham spet svobode vonj,
zdaj vem, da bi lahko vse dala zanj.
In čutim, da živim kot si želim.
In nič me ne ovira,
in nič me ne ubija.
Svobodna sem, brez spon.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
