Zvezdna noč, daljni stari Mexico,
med kaktusi in haciendami se razlega pesem
najhitrejšega razposajenega miškolina,
imenovanega Speedy Gonzales,
ki mirnim prebivalcem ne privošči nočnega počitka.
Lalala …
Riva, riva, antere!
Postoj trenutek, Speedy Gonzales, kdaj konec hrupnih bo noči,
to tvoje vpitje in kitara, kaj res tekila ti diši?
Obriši nosek, mali hombre, in vrni k mami se domov,
na klin obesi star sombrero, potuhni se v tvoj mišji rov, la,la,la,la.
Speedy Gonzales, nočni kavboj,
Speedy Gonzales, si spet tekilo pil nocoj?
Ej senioro Zito, nostra specialiteta
sa bonboni, čokolada, buble gume, torte e coca-cola.
Lalala …
Lepo pozabi na tvoj party, hreščeči stari gramofon,
zavedel si vse senjorite, kje, pončo Speedy, imaš bonton?
Zdirjaj na pot Pocatepeti, da nihče slišal te ne bo,
če pel bi Kukurukuku Paloma, zaslužil dolar bi za to.
Speedy Gonzales, nočni kavboj,
Speedy Gonzales, si spet tekilo pil nocoj?
OK, muchachos e senjoritas,
iz te moke ne bo kruha, Speedy wish you buonas nochas.
