Moja soseda Fan-Fanika
ima res čisto micenega.
Ime mu je Žuli, ki laja in tuli,
da venomer misliš, v želodcu mu kruli.
Ko sem jo včeraj povabil v kino,
z mano ni šla, ker je imel pes angino.
Ko sem jo zadnjič povabil v disko,
rekla je: “Ne morem, ker moj Žuli ima drisko.”
On pa z repom maha,
predno zaspi, posluša še Bacha, posluša še Bacha.
Žuli, o, Žuli, rad bi bil njen pes. (Hov, hov!)
Žuli, o, Žuli, oh, da bi z njo spal.
Žuli, o, Žuli, rad bi bil njen pes. (Hov, hov!)
Žuli, o, Žuli, da bi jo spoznal.
Žuli, o, Žuli, rad bil bi Žuli.
Žuli, o, Žuli, kuža, ki z njo spi.
Ko sem jo zadnjič povabil na kavo,
glej, šmenta, ta pes je imel pasjo zabavo.
Ko sem po njo že poslal kar šoferja,
spet ni hotela, ker je imel pes frizerja.
On pa z repom maha,
predno zaspi, posluša še Bacha, posluša še Bacha.
