Nisem se rodil pod srečno zvezdo, nisem, ne,
ampak sem pod njo nekako sam postavil se,
pa mi nič ne manjka, čisto vse na svetu imam,
nekaj malega v žepu, a pred sabo sončen dan.
Mi zavidajo vsi živi, jaz pa smejem se (o, o, o, o),
kar zaslužim, to na hitro proč od mene gre (o, o, o, o),
vsi so pametni, učeni, čisto vse vedo,
kaj pomeni biti srečen, se mi zdi, pa redkokdo.
Tečeta mi med in mleko, a nihče tega ne ve,
ob desetih jaz na drugo stran lahko obrnem se.
Meni so odprta vrata vsaka, jaz sem milijonar,
srečen je lahko le tisti, ki je sam svoj gospodar.
Žene nimam, Bog mi nikdar ni je podaril (o, o, o, o),
pa tud’ nočem je imeti vse dokler sem živ (o, o, o, o).
Nimam želje, da b’ se v zlato rib’co spremenil,
če bi tako imel kot eni, jaz bi raje se ubil.
