Komu je sploh ime še danes Julija,
izvzemši stare tete in gospe?
Pa ravno to ime nosi deklica,
ki mi ukradla je srce.
Kjerkoli se pojavi, takoj glavna je,
vsem zlesti zna pod kožo in v srce.
Lahko bi rekli kar, da že slavna je,
ne moti je pri tem ime.
Lahko bila bi Julie, a to ona ni.
Lahko bila bi Juliette, pa ji dol visi.
Lahko bila bi Julijana, Marijana, Marilue,
Julka pa je srečna takšna, kot pač je sedaj in tu.
Julka, Julka, strašna mulka, Julija,
ukradla si mi formulo srca.
Za tabo hodim zdaj kot kakšna mumija,
ki tvoje le ime šepeta.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
