Hladno jutro, vse še mirno spi,
le jaz ubijam se s preteklostjo noči,
kje sem hodil, kje sem bil,
ne zanima vas, ljudje, to so moje pravljice.
Ko danes zjutraj sem vstal,
verjetno sem nevedno spal,
globoko v sanjah vse po njej diši,
rad bi našel sled poti.
Kjer reke stojijo,
gore trdno spijo,
kjer zvezde pijane vedo.
Tam je nekdo, ki vidi njo,
ki dobro ve, da on je jaz, le drug obraz.
Spremenil vse, zavedam se,
da ta obraz je moj poraz.
Vse bi dal nekoč, da zvedel zvedel bi,
kaj se v mojih mislih zdaj godi.
Sem res tisti, ki zdaj tam me ni?
Vse bolj skrivajo se mi poti.
Kjer reke stojijo,
gore trdno spijo,
kjer zvezde pijane vedo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
