Včer sem bil že na unem svetu,
sej sem se čist sam’ njej posvetu.
Bla sva skup u pojstli, ugasnila sva vse luči,
fotr bo utruju, mat bo spet jokala.
Ostan pr men, moja tamala.
Odpel sem ji vse gumbe, sleku ves blago,
pred sabo sem zagledu njen prelep telo.
Začel se mi je mešat, naj ostanem al’ naj grem,
fotr bo utruju, mat bo spet jokala.
Ostan pr men, moja tamala.
Sred najlepše igra fotr uleti
in čist nehote pržge vse luči.
Obstala sva v krču, raj’ zapru sem oči,
fotr bo utruju, mat bo spet jokala.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
