Pesek, kamen, sonce, zemlja,
dviga se ogaben prah.
Vsak bi hotu delček mene,
zdavnaj sem prebolu strah.
Dnevi, tedni, ure, leta,
čas za mene ni problem.
Le počas in brez zaleta,
sam kreiram svoj sistem
Vlečem iz življenja,
zmeri črpam od ljudi,
nikdar ne opaz’jo, da me ni.
Mene ne more,
ne more n’ben ujet.
Jest tko kt vedno
zbrišem čist’ vsako sled.
Šminke, prstani, uhani,
vse sem vrgu čez balkon.
Tud’ k se sprehajaš z mano,
jest sem zraven le balon.
Ni razlike, ni kontrasta,
don’s, jutr’ al’ zvečer.
Pršu bom tud k teb na vrata,
da ti dam duševen mir.
Vlečem iz življenja,
črpam od ljudi,
nikdar ne opazš, da me ni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
