Zanjo živim, vem od takrat,
ko sem se prvič srečal z njo.
Tisti trenutek pozabil sem že,
a ona za vedno je v meni ostala.
Zanjo živim, dušo polni mi,
ob vsakem dotiku srce vzdrhti.
Živim le za njo, skupaj sva srečna.
Zanjo živim tudi jaz, to veš.
Prosim ne bodi ljubosumen.
Ona predaja se vsem,
ki čutijo v srcu melodijo.
Ko sama v sobi sem in bedim,
vedno pomaga, da zaspim.
Včasih težko je, a vem, da zanjo živim.
Melodija spet me vabi,
prsti zopet zaigrajo.
S strun klavirja spet jo slišim,
odmeva v daljavo,
živim le za njo.
Zanjo živim, saj vem, da je
sladka, prijazna, nežna, čutna.
Včasih po glavi udarja mi,
brez bolečin in brez sledi.
Zanjo živim, ko pelje me.
Iz mesta v mesto z njo gre srce.
Včasih trpim, a vem, da živim.
Bolečina ob slovesu.
Zanjo živim, ko na poti sem.
Radost z njo me vedno spremlja.
Zanjo živim, v vrtincu sva.
Ko zapojem, spet sva skupaj,
lebdiva, ljubezni predana.
Zate živim, pomeniš mi vse.
Mnogo nas je, ki ljubimo te.
Vsem na obrazu napisano je:
“Le zate živim,
le zate živim.”
Spet na odru se predajam.
Zate živim v brezmejnosti.
Po napornem dnevu vztrajam.
Zate živim v neskončnosti.
Iz dneva v dan spoznanje raste,
da k sreči le ona peljala me bo.
Zate živim, si vse kar imam.
Samoto preženeš mi z melodijo.
Glasba ljubezen zvesta je,
z mano ostala bo vse življenje.
Zate živim, podarjaš mi vse,
lepe trenutke, upanje,
vero v novo življenje s teboj.
Le zate živim.
Zanjo živim, glasba je vse.
Le zate živim.
Zanjo živim, edina je.
Jaz zate živim,
jaz zate živim,
le zate živim.