Ma, kje si spet potikal se vso noč?
Čakala sem te dolgo upajoč.
Kje si vedno, ko te rab’m,
da te malo dol zagrab’m?
So ljubši tvoji ti prijatelji.
Ma, veš, kako je, delal smo ves dan,
zvečer pa hitro v najbližji hram.
Vse smo njive preorali,
sveže sadje smo obrali,
še žejo pogasimo in glasove uglasimo.
Od hr’ma do hr’ma naporna je pot,
so težke stopinje od špinje do špinje.
Od hr’ma do hr’ma naporna je pot,
so težke stopinje od špinje do špinje.
Tako ne more iti več naprej,
odloči se in hitro mi povej.
Ker jaz doma ne bom sedela,
kakor roža ovenela,
raje z puncami zažurat grem.
Ma, glej, prihajam že tik tak domov,
le besedo ali dve in spet bom tvoj.
A razumi, vse smo preorali,
od dela se na pol preklali,
še žejo pogasimo in glasove uglasimo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
