Slovenka sem taprava,
in harmoniko igram,
čeprav mi govorijo:
»Nisi in, le kako ni te sram!«
Izbirajo si fantje
lepe, fine deklice,
ki za domače viže
sploh še niso slišale.
Naenkrat se pojavi
mlad, postaven vetrnjak.
Obleka in frizura
kot iz filma, odločen korak.
Potem pa meh raztegne,
ponorijo punce vse,
bi vsaka ga imela,
on pa mene gleda le.
Ko pravi veter pihne,
ustavi se korak,
podoknico mi poje
moj dragi vetrnjak.
Ko pravi veter pihne,
iz male iskrice
nastane velik ogenj,
ki greje mi srce.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
