Na dopust bi se odpeljal, pa jo moram sabo vzet’,
da mi bo ves čas regljala, ko bi moral mir imet’.
Gor in dol po hiši hodi, pa načrt študiram svoj,
da izginem, ko bo ona spat odšla nocoj.
Prav to noč pa kot nalašč ji ni do spanja nič bilo,
ker z menoj bi se crkljala, komaj sem umiril jo.
Meni pa pregrešne misli v glavi so podile se,
ni še dobro spala, ko sem bil na morju že.
Ena brez vsega je mimo mene šla,
migala je z boki in me zapeljala.
Saj priznam, da sem prehitro se ogrel
in pobožal jo prav tam, kjer ne bi smel.
Me je pogledala, eno primazala,
kaj mi rekla je, vam ne bi rad povedal.
V tem trenutku sem se spomnil, da doma
v postelji me čaka ljuba ženkica.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
