Bila si mlada in lepa kot cvet,
imela si rosnih le sedemnajst let,
nosila si pentljo v dolgih laseh,
žar prve ljubezni v očeh.
Bili so dnevi, ko skupaj sva šla
objeta mimo cvetočih dobrav,
bile noči so, ko skoraj do dne
sem v kamrici tvoji zaspal.
A ti bila si nemirno dekle,
iskala si srečo po drugih poteh,
rad bi vprašal, če si jo našla,
ker ni več je v tvojih očeh.
Ali se spominjaš
najine ljubezni,
ko pogledaš me naskrivaj
in otožen je tvoj smehljaj?
Najine spomine
tiho čas odnaša
in preteklosti opoj
pobožal je naju nocoj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
