Dvignimo čaše, naj pesem zveni,
zavrela je naša fantovska kri!
Bi k Micki skočili al’ k Uršiki raj?
Od njiju poti ni tak’ hitro nazaj.
Pri Micki se ljubi,
nikdar se ne spi,
a Uršika lepa
ima tople oči.
Te Micika stisne,
pomoči ti ni,
te Urška pogleda,
ti kri zledeni.
Vseeno pa fante
le malce je strah:
al’ k Micki al’ k Urški
bi šli vasovat.
Treščimo raje, naj pesem zveni.
Le komu tako pred oltar se mudi?
Dvignimo čaše, naj pesem zveni,
zavrela je naša fantovska kri.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
