Nocoj na nebu polna luna sveti, sveti kot cekin,
kdor hoče dobro se naspati, naj le skrije se pred njim.
Je polna luna vir skrivnosti, rada šali se z ljudmi,
da marsikdo gre merit streho, pa se sploh ne prebudi!
Pred leti smo se nasmejali. Gre za sladko zgodbico
in tudi danes se smejimo, če se spomnimo na njo.
Tedaj je našega soseda lunica dobila v pest,
da vsako noč čez plot je plezal, pa ga nič ni pekla vest!
Da njen mož je mesečnik, soseda je rekla nam,
ga nihče ne sme zbudit’ prej ko zasije dan.
Pa se naveličal je plezati k ljubici,
da luna nima več moči, soseda zdaj govori!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
