Veselo se smeje, prepeva
v planini za tropom ovčic,
da daleč okrog vse odmeva,
veselje žari mu iz lic.
S planine mu sonce dol sije,
mu glavico boža mehko,
v njegovih se žarkih umije,
zavriska, zapoje glasno.
Planina moj dom je veseli,
v planini doma sem povsod,
kjer bistri studenci so vreli,
tam znana mi vsaka je pot.
Tam trgam planinske cvetice
in svoje tam pasem ovce,
veselo je moje srce.
Le poj nam, pastirček, veselo,
zapoj o domačih gorah,
da vse naokrog razumelo
bo tebe, da nič te ni strah.
Naj tvoja se pesem raznese
v doline, kjer mi smo doma.
Naj veter jo gorski zanese
v poslednji kotiček srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
