Z leseno žlico Ribn’čan se že na svet rodi,
a ko mu brki zrastejo, gre zdoma med ljudi.
Takrat resnico on izve, ki jo poznamo vsi,
da se okrog denarja le in ženske svet vrti.
A ko se ženi Ribn’čan, izbira si dekle,
al’ dolgo pri nobeni ni, saj drugih dosti je.
Današnji dan pri eni je, a jutri že drugje,
ker cvet navihanih deklet obuja mu želje.
Kar bo, bo, izbral si je njo,
ki sladko se smeji, ko se ob njem zbudi.
Kar je, je, ob zibki smeje
bosta prepevala pesmi srca.
A ko se ženi Ribn’čan, izbira si dekle,
al’ preden se jesen stori, že v zanko ujame se.
»Ta špas poceni že ne bo,« zašepeta dekle,
»Ko zacveti dehteči maj, pripravi zibki dve.«
Kar bo, bo, izbral si je njo,
ki sladko se smeji, ko se ob njem zbudi.
Kar je, je, ob zibki smeje
bosta prepevala pesmi srca.
Lalala lalalala,
ko bosta zibala, bosta prepevala.
Lalala lalalala,
bosta prepevala pesmi srca.
