Dan minil je kakor mnogi, ki jih več nazaj ne bo,
a vseeno prav poseben, želje nesel je v nebo.
Mi v očeh srebrna solza se kot biser lesketa.
Tam na pragu mati, oče mi v slovo pomahata.
Novim sanjam grem naproti, s tabo srečna sem, a vem,
da na stari dom, družino pozabiti pač ne smem.
Zdaj nekje drugje mi tekel bolj počasi bo ta čas.
Upam pa, da kdaj boš rekel: »Pridi, greva k tvojim v vas.«
Tam, kjer je dom in korenine,
tudi del srca živi.
Le kje gradovi so bolj lepi,
kot si rodna hiša ti?
Novim sanjam grem naproti, s tabo srečna sem, a vem,
da na stari dom, družino pozabiti pač ne smem.
Zdaj nekje drugje mi tekel bolj počasi bo ta čas.
Upam pa, da kdaj boš rekel: »Pridi, greva k tvojim v vas.«
Tam, kjer je dom in korenine,
živi na starše lep spomin.
Se vračala bom še v tiste kraje,
včasih sama, včasih z njim.
