Zakaj za mano stopaš, zakaj mi kradeš čas?
Že tretji dan zapored srečujem tvoj obraz.
A hočeš kaj od mene, a te zanima kaj?
Izgovorov ne išči, da vse je le slučaj.
Ne kaži s prstom name, če hodi tvoja pot
slučajno mimo moje vedno in povsod.
Ne misli, da zanima me tvoj namišljen svet,
zdaj hodil bom okoli, da te ne srečam spet.
Čeprav ni ne priznava, čeprav sva trmasta,
pa midva drug brez drugega sploh ne moreva.
Čeprav si ne priznava nikoli in nikdar,
sva si usojena in bova idealen par.
Zdaj tretji dan mineva, ko najine poti
so daleč od srca in so daleč od oči.
Ob misli nanj se zbujam, ob misli nanj zaspim,
le kaj mi je bilo, da sem znesla se nad njim?
Kako jo zdaj pogrešam, zdaj vem, da vse bi dal,
da spet bi jo zagledal in bi korak obstal.
Vsak dan, ko je ne srečam, še bolj zavedam se,
da dan brez nje je prazen, saj mi pomeni vse.
