Ko Bog je kraj iskal, kam bi lepoto skril,
je sred’ sanjave Krke otok naredil.
Kamniti grad na njem sezidal je tlačan
in od takrat Otočec je imenovan.
Se mlado na Otočec rado ženit gre,
tam svatov vrisk in smeh pogosto sliši se.
Labodi beli gradu Krki so v okras
in trta lentovska razveseljuje nas.
Otočec je dragulj Dolenjske, njen najlepši cvet,
le pridite v njegove gaje na prelep izlet.
Z ljubeznijo, šegavostjo vas bo Dolenj’c sprejel,
z Otoč’ca vsak je že z veselim srcem šel.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
