Kam življenja vodi steza
polna sanj iskrenih želja,
polna senc in razočaranj,
polna zla in gorja?
Ve za sen prijetne noči,
za resnico ve, za laži,
ko v ljubezni neizpeti
spet srce zagori.
Hodiš, blodiš iščeš svoj cilj,
ti življenje riše smeri,
če se želja ti izpolni, srečen si.
A naenkrat se ti svet sanj,
saj verjameš slepo le vanj,
kot meglica, rosa biserna
v soncu zbudi.
Svet teme umakne naj se,
če svetlo je, svet lepši je.
Duh se upira in razdira
vse nevarne pasti.
hočem, moram najti ta kraj,
hrepenenje vodi me naj,
v ljubezen, srečo pravo naj
verjamem še kdaj.
A spoznala nekaj sem že,
da brez dobre volje ne gre.
Kar življenje ti ponuja vzemi le.
Naj ob meni vsem bo lepo,
naj nihče ne misli slabo,
pa na stezi nam življenja
prijetno spet bo.
