Pravijo, da pogled je sijal,
da stisk roke je nekaj veljal,
da je smeh se razlegal povsod
in vsak je rad imel ta naš rod.
Pravijo, da sem mnogo premlad,
da dojel bi, kako je takrat
človek bil še na polju vesel
in z družino ob peči se grel.
Rad bi vrnil se nazaj za pol stoletja,
stopil na zeleno trato na pomlad
in občutil čas bi tistega poletja,
ko je sosed bil sosedu brat.
Rad bi vrnil se nazaj za pol stoletja
in pozabil vse, kar danes se godi,
se prepustil zvoku fantovskega petja,
obiskal rad stare bi poti.
Pravijo, da so rože bile
vse, kar rabil je fant za dekle.
Jo s kolesom je v noč odpeljal
in poljub ji na travniku dal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
