Tam, kjer bistra hči planin
se razlije prek ravnin,
tam je cesta, ki popelje me nazaj,
tja med griče v majhno vas.
Vso je že spremenil čas,
al’ v meni je še takšna kot nekdaj.
Stara češnja še stoji,
tiha je, ne govori,
kdo vse je pod njeno streho hrepenel.
Ko je fant od doma šel,
nežno je dekle objel,
za slovo ji tiho pesem je zapel.
Brda, Brda, moj spomin,
kjer sladkosti sem spoznal,
prvih srčnih bolečin.
Tu dekletu sem nabral
nagelj in dehteči rožmarin.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
