Kdor pa za mizo sedi
in kupico v rokah drži,
njemu ni prav nič mar,
če zunaj noč je in vihar.
Kdor je premlad, si želi
še v zimski noči k deklici,
jaz pa sem moder mož
in ne hodim v mraz in noč.
Res tudi jaz bi nekoč
zanjo po trnju hodil bos,
drugi je zdaj njen mož,
a mene vlekla je za nos.
Zdaj pa za mizo sedim
in se svobode veselim,
boljša je kupica
kot koprivasta ženkica.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
