Ko pod večer se snidemo
v prijazni krčmi tam na vasi,
pogovor brž razpletemo
in vsak možato se oglasi.
Ko vince nam ogreje kri
in malo stopi nam v glavo,
tedaj skrivnosti vse zaupamo si,
kako smo korajžni b’li.
Pa ga pijemo in zapojemo,
se nekdanjih lepih dni spominjamo,
kaj nam mar tedaj, če se ves zaspan
zunaj dela beli dan.
Ko drugič spet se snidemo
v prijazni krčmi tam na vasi,
vsi na skrivaj potožimo,
kako so težki danes časi.
Kako možem se zdaj godi,
če pozno pridejo domov,
tedaj naenkrat pač pozabimo vsi,
kako smo korajžni mi.
Toda hitro vse to pozabimo,
še ga pijemo in še zapojemo,
spet nam nič ni mar, če se ves zaspan
zunaj dela beli dan.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
