Mi kot ponavadi vstajamo pač radi,
gremo na srnjaka, v gozdu nas čaka.
Lovci smo tapravi, stari in pa mladi,
kdor pa z nami noče, naj čepi doma!
Mi kot ponavadi dobro jemo radi,
malica je naša domača klobasa.
Za koncert v naravi poskrbimo sami,
strahu mi ne poznamo, nam rum je za pogum.
Trarararara, trarararara,
je eden gonjač, je drugi sanjač.
Trarararara, trarararara,
ta tretji je pravi bahač.
Hodil sem po gozdu (Gozdu!) in se v njem zgubil (Zgubil!),
srečal sem medveda (Medveda!), do šale bilo mi ni!
Ko sva se objela (Ta je pa debela!), korajžo sem dobil (Ejga, kolk’ si pa spil?),
stisnil sem medveda (Še zdaj debel’ gleda!), izpulil mu kremplje tri (Kuga s’ reku?).
Mi kot ponavadi lažemo pač radi,
kadar ni zverine, nam maček prav pride.
V družbi ob pijači vsak se ojunači,
mucka v domišljiji v medveda spremeni.
