Kadarkoli jo je srečal,
dražil in jezil jo je:
»Oj, ti frkljica presneta,
si premlada še zame!
Sem postaven fant od fare,
ti jezična najstnica,
maram jaz za tako frkljo,
le poišči drugega!«
Glej ga šmenta, leto mine,
frklja brhko je dekle.
Janez jo nič več ne draži,
rad bi zmešal ji srce.
»Se še spomniš, kaj si rekel?«
deklica mu smeje se.
»Zdaj pa ti si išči drugo,
manjka meni takih se.«
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.