Nočem rož, ne bombonov, ne plišastih slonov,
v Koper na kavo ne grem.
Ko pocukrane rime zaslišim, me prime,
da rekla bi česar ne smem.
Kdor zaljubljeno gleda, se sploh ne zaveda,
da zdaj več do njega mi ni.
Če mi zvezde prešteva, bo izvedel, da greva
nocoj zadnjič skupaj v temi.
Če res rad bi poljube, prihrani obljube,
je prvi april že minil.
Vem, da grad v oblaku ne sodi k junaku,
ki prej ga je liter popil.
Saj jaz nisem od včeraj in vem, da “za zmeraj”
pomeni do konca noči.
Jasno je, da sem lepa, saj veš, nisem slepa,
da to bi govoil mi ti.
Jaz nisem taka kot so druge,
če se pretvarjaš, žal ti bo.
Se ob ljubezenskih mi filmih
prav nič ne orosi oko.
Jaz nisem taka kot so druge,
romantika mi ne diši,
da moje boš srce osvojil,
boš moral biti tak kot si.
