Jaz sem gorenjski Janez, iz Kamnika doma.
Ekspert sem za zadeve gostinskega sveta.
So znane mi gostilne po širnem božjem svet’.
Najraje pa zahajam k nebeškemu očet’.
Tam vedno zbrani so
žejni bratci, veseli ljudje.
Me vedno vabijo,
pridi, Janez, si žejo gasit.
Novice kar lete,
tam so klal, tu prekmalu oral.
Res tu se vse izve,
pride prav iz ta prve roke.
Še eni valček pride, s seboj ima strgan meh.
Ga hitro glažek spije in že je tukaj smeh.
Nam znanstveno razlaga življenje na tem svet’.
Kozarčki se vrstijo okrog nas majav je svet.
Zdaj se že več ne ve,
kdo kaj pije, kdo plača, juhej.
Kar kredo v roke, birt,
saj prav vsi smo brez cvenka že spet.
Oj, vinček, moja moč,
bodi mi še pri ženki v pomoč.
Me ubrani valerja,
ki me čaka na pragu doma.
