Kruto njeno je življenje
v preteklosti bilo,
njeno tiho hrepenenje
po družini je pošlo.
Dolgo je potrebovala,
da je spet zaupala.
Posvojitev je rešitev
zanjo prava res bila.
Posijal je žarek tja, ko že ni več upala,
da za njo je tu nekdo, rad jo ima.
“Le verjemi v ljudi, ki enaki so kot ti.
Sreča tistih ne pozna brez srca.”
Punca ženska je postala,
v vlogi mame se znašla.
Dala tiho je prisego,
da ne bo obupala.
In zdaj njena hčerkica ključ do sreče v roki ima,
vedno tam za njo bo kdo, rekel bo:
“Le verjemi v ljudi, ki enaki so kot ti.
Sreča tistih ne pozna brez srca.”
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
