Davno, davno v tihem gozdu,
tak je le na videz bil,
kdor pozorno je prisluhnil,
slišal je utrip prav živ.
Vsak večer na robu jase
se odvijal je koncert,
so vsi lahko zapeli
al’ ogreli inštrument.
Ko zagodli so gobani,
slišal se je nizek bas.
Ko zapele so lisičke,
žvrgolel je sanjski glas.
Vsi pa najbolj so čakali,
kdaj se jurčki oglase,
da jim bodo zaigrali,
jih v delirij ponese.
Vsak je čakal na moment,
da se je stemnilo.
Kazat plesni svoj talent
vsem se je mudilo.
Veselilo se je vse,
vriskalo in pelo.
Vedno je tako bilo,
vsem je dobro šlo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
