Mi smo prjat’li smo zelena bratovš’na,
v gozdu smo radi včasih raje kot doma.
Pride nedelja žene kislo se drže,
kot ponavadi možek spet na jago gre.
Nas ne ustavi niti dež, ne mraz ne sneg,
lovec tapravi kakor srna teče v breg.
Ko na večer se družba plena veseli,
spije na zdravje dva kozarčka al’ pa tri.
Spet nedelja bo prišla
ko se zbere lovska druščina.
Čaka neokrnjena narava telo in
duša takoj sta zdrava.
Če trofeja bo zbežala boš
nabral novih moči in niz srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
