Bil je maj in sonce ga je žgalo
trideset stopinj, pa še poleg malo.
Pred STOP SHOP-om na parkingu ustavim,
tam je stala “madam”, pa jo lepo pozdravim:
“Serbus, mala ka’ pa ti tu, ‘lej jo, ka’ si sama?
Kak’ si lejpa, a se midva od nejki poznama?”
“Hé bonjour monsieur” – francosko nisem znou,
pa osel štajerski pelu s’m si jo domov!
“Parles-tu français?”
Ko pije vino, ona pije šardone.
“Bonjour madam…” bla, bla, bla…
“Voulez-vous coucher avec moi?”
Hej, punči to ni “Cabaret”,
tole je Slovenska Bistr’ca!
Namesto Slaka se zdej učim šansona.
Štikle vel’ke pa vun njena dva balona –
ja, taka z mano gre v kino in na njivo.
Mati križa se – kje se mi je zalomilo.
Ne je klobas domačih in solate z vrta ne
in ibercuga nima, ker mu manjka dekolte!
Ka’ pa z’aj, če zgubila se je tle?
‘Lih mene najdla je sred’ Slovenske Bistr’ce!
