Kadar zakrije sonce oblak,
si pesem zapojem, pa sem spet mlad,
kadar težave nočejo stran,
poskočno si polko znova zaigram.
Kadar kdo tarna, da je ves sam,
ga k sebi povabim vsaj za en dan,
kadar kdo toži, da je bolan,
z njim v dobro se družbo s prijat’lji podam.
Ker sem veseljak, nobena stvar me ne podre,
s sončnimi ljudmi nov dan lepo se nam začne.
Ker sem veseljak, kot v pravljici vse dni živim,
brez skrbi grem spat in s pesmijo se prebudim.
Kadar kdo stoka: “Vse me boli!”
naj z nami prepleše vsaj tri noči,
kadar kdo joka: “Cvenka nič ni!”
naj z nami kot ptiček spet zažvižga si.
Kadar kdo pravi: “Kmalu bo noč!”
dva glažka nalijem mu za pomoč,
kadar osamljen kdo kje stoji,
mu muzika naša skrbi stran spodi.