Lepa si, pomlad zelena,
ko prebujaš se iz sna.
Izpod hladnega objema
zimo si premagala.
Ljubim rožnata ti lica,
polna pisanih livad,
kjer prepeva kukavica:
“Oj, pozdravljena pomlad!”
Ljubim te, pomlad zelena,
ki mladost mi prebudiš.
V srcu želja je le ena,
da me ti ne zapustiš.
Tudi pómlad enkrat mine
in življenje gre naprej.
Se zapišejo v spomine
vse lepote, skrite v njej.
Tudi pómlad enkrat mine,
a se vrne spet nazaj,
jaz nestrpno jo bom čakal,
ko v cvetju spet bo maj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
![](https://www.besedilo.si/wp-content/themes/besedilo/img/Igram-si.jpg)
![](https://www.besedilo.si/wp-content/uploads/2020/11/Siddharta-VSTOPNICA-790x100-px.gif)