Ko smreke še raste in ko poroke se vrste
horjulske fante zasrbijo roke,
da mlaj postavijo in šrango jim pripravijo,
kako zdaj spet veselo bo.
Na sredi ohceti, ko svatje tamkaj so že vsi,
nekdo od fantov se bahavo zareži,
ker mlad smo še vsi in ker za ženit nas še ni,
to naše geslo se glasi.
Ni ga mulca čez Horjulca, to gotovo že drži.
Vriska, pleše in ga biksa, nikjer mu para ni.
Kjer se dela, kjer se pije tam horjulski fantje smo.
Ni ga mulca čez Horjulca, besede te taprave so.
Decembra meseca, ko čas je belega snega,
se fante res zelo težko prepozna.
Po vasi zdaj gredo in larfe si nadenejo,
spet parkelnji postanejo.
A najbolj všeč jim je, ko kakšno punco ulove,
nikar ne spusti je dokler se ne zdani,
da nič ji nočemo, poljub ukrasti hočemo,
besede naše se glase.
