Srebrne smučine s teboj
v začarani zimski opoj
vodijo sreči naproti
naju v naročje gora.
Srebrne smučine iskre
se v jutru kot tihe želje,
smučava se z roko v roki,
zima je tukaj doma.
La la li, la la lo, la la li, la la lo,
la la li, la la lo, la la li, la la lo,
snežinke plešejo.
La la li, la la lo, la la li, la la lo,
la la li, la la lo, la la li, la la lo,
nikjer ni bolj lepo.
Srebrne smučine so pot,
ki riševa jo vsepovsod,
vodijo h koči samotni,
kjer je prostora za dva.
Srebrne smučine s teboj
je veter zamedel nocoj,
gledava v ogenj objeta,
sama na koncu sveta.
Srebrne smučine do zvezd,
ki rišeta srci jih dve,
so kakor lestev srebrna,
naju povzpne do neba.
Srebrne smučine so zdaj
spomini na ta zimski raj,
v mestu vsak zase živiva,
še si želiva snega.
